»Slovenske delnice predstavljajo veliko investicijsko priložnost. Regijski vzajemni sklad, ki ga upravljamo, ima v svojem portfelju več kot petino delnic slovenskih podjetij. Tudi moje osebne investicije so zelo orientirane na slovenski trg, saj tretjina portfelja predstavljajo slovenske delnice, predvsem skozi ETF na slovenski trg.«
»NLB ima ogromno bazo depozitov, skupaj (z depoziti prebivalcev in podjetij) za okrog 20 milijard evrov. Na te depozite NLB plačuje zelo nizke obresti, po drugi strani pa lahko pri ECB-ju čez noč 'parkira' presežne rezerve po štiriodstotni obrestni meri, kar prinaša odlične donose. To je za banko idealen položaj. Treba je dodati, da je v obdobju nizkih obrestnih mer NLB ogromno naredil pri optimizaciji poslovanja, digitalizaciji, storitvah, ob vsem tem pa zdaj na visoko dobičkonosnost vpliva še omenjena visoka obrestna marža.«
»Ponujajo dobro priložnost za vse, ki vlagajo dolgoročno. Te delnice imajo tudi visoko dividendno donosnost. Če vas je strah višje volatilnosti, vas lahko pomiri to, da so dividende stabilne oziroma da vsako leto naraščajo. Sam bi k tem delnicam dodal še Krko. Moj osebni izbor sta Krka in NLB.«
»Likvidnost je še vedno ena večjih težav Ljubljanske borze, kar vpliva tudi na vrednotenja, ki so ugodna, saj vlagatelji dobijo popust na nizko likvidnost. Majhen promet tudi odganja špekulante, ki težko izstopijo iz naložbe. Ljubljanska borza se sicer trudi, da bi popravila likvidnost, več bi lahko storila država. Slovenske delnice so več kot primerne za pokojninska varčevanja, država bi lahko uvedla določene spodbude, ki bi pomagale zvišati likvidnost.«
»Gospodarstva so v dobri kondiciji, potrošniki so vsaj na tej ravni, kot so bili pred korono. Centralne banke imajo torej dovolj alibijev, da jim ni treba zniževati obresti, če bi zaznali popuščanje na trgu dela, pa bi se lahko to hitro zgodilo. Guverner Feda Powell tudi poudarja, da želi inflacijo videti konkretno pod ciljnima dvema odstotkoma, kjer pa trenutno še nismo. Naš osrednji scenarij je torej, da bi Fed obresti lahko začel nižati šele v drugi polovici leta, pozneje bi sledil še ECB.«
